Avtor: admin

V prostorih Zveze veteranov vojne 84. gardni bataljon "Termiti" (Ulica hrvatskog sabora b.b) v Zadru, 10. Marec 2023. godine, šesta in tudi zadnja predstavitev predloga smernic za oblikovanje javnih politik na temo "Zdravstveno varstvo hrvaških veteranov" je potekala v okviru projekta "Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije - smernice za prihodnost", sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Omenjeni dogodek je organiziral vodja projekta, Zveza združenj veteranov hrvaških gardistov v sodelovanju s projektnim partnerjem Zvezo veteranov vojne 84. gardni bataljon "Termiti".
Smernice so nastale na podlagi strokovne raziskave in izkušenj s terena, ki je bila opravljena septembra 2021. leto na vzorcu 300 anketirancev, in pripadniki ciljne populacije – hrvaški veterani, predstavila jih je svetovalka tematske mreže za zdravje, Stanko Šincek, mag. s. tehn.
Naveden je pomen sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja z organizacijo sistematskih pregledov s strani Ministrstva za hrvaške veterane, ki ima pogodbo z zdravstveno ustanovo, ter pomen odzivanja na iste., kot tudi pomen izboljšanja možnosti kontinuiranega spremljanja psihosocialnega stanja s širitvijo nalog županijskih centrov za psihosocialno pomoč, ki bi skrbeli za ciljno populacijo. Nadalje, ugotovljena je nujnost razvoja institucionalne in neinstitucionalne podporne mreže s krepitvijo sodelovanja med institucijami, ki se ukvarjajo z omenjeno problematiko, in civilnim sektorjem, ki pomaga omenjeni populaciji., z zaposlovanjem strokovnih delavcev in organizacijo ustreznega prostora. Nujna je tudi senzibilizacija družbe za veteransko populacijo: seznanjanje javnosti s problemi in težavami veteranske populacije preko javnih tribun in seminarjev, da bi omogočili boljše razumevanje in vključevanje veteranov v družbeno skupnost ter s tem hitrejše okrevanje. Na koncu predstavitve, naštetih preventivnih ukrepov ter več nasvetov in priporočil za bolj zdravo in kakovostno življenje.
Cilj in želja organizatorjev je, da se omenjene smernice vključijo v zakonodajni okvir za izboljšanje kakovosti življenja hrvaških veteranov., drugih žrtev domovinske vojne in njihovih družin, in s tem ustvarjanje srečnejše in uspešnejše družbe kot celote.
Projekt UP.04.2.1.06.0004 "Analizo socialnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije - smernice za prihodnost" je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.. Obdobje izvajanja je 28. 10. 2020. - 28. 10. 2023., ter skupno vrednost projekta in višino EU sofinanciranja 476.577,83 evrov. Nosilec projekta je Zveza združenj veteranov hrvaške garde, ki skupaj s partnerji iz civilne družbe in znanstvene skupnosti izvaja projekt z namenom prispevanja h kakovosti življenja hrvaških veteranov in žrtev domovinske vojne.

V prostorih Zveze veteranov 4. gardne brigade v Splitu, 3. Marec 2023. godine, šesta in zadnja predstavitev predloga smernic pri razvoju javnih politik na temo "Delovna aktivnost hrvaških veteranov in vključevanje v socialno podjetništvo" je potekala v okviru projekta "Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranska populacija – smernice za prihodnost«, poročali v okviru razpisa za oddajo projektnih predlogov "Tematska omrežja za družbeno-ekonomski razvoj", sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Omenjeni dogodek je organiziral vodja projekta, Zveza združenj veteranov hrvaških gardistov v sodelovanju s projektnim partnerjem - Zvezo veteranov 4. Gardijske brigade. Smernice so nastale na podlagi strokovnih raziskav v okviru projekta, prisotnim pa jih je predstavila zunanja sodelavka za socialno podjetništvo, Alen Halilović.
Pripadniki ciljne populacije – hrvaški veterani – so poznali številne prednosti in nekatere slabosti socialnega podjetništva ter razlike med socialnim in zasebnim pridobitnim podjetjem. Gre za nov način poslovanja, ki predstavlja kombinacijo podjetniških praks in vrednot, tesno povezanih z družbeno odgovornostjo in načeli varovanja okolja, hkrati pa je eden od relativno novih konceptov v gospodarstvu in sloni na povsem nasprotnih ciljih. tiste, na katerih sloni prevladujoče tržno gospodarstvo. Cilj socialnega podjetništva ni samo povečevanje dobička, torej tudi ne delitev dobička, temveč izpolnjevanje družbenih nalog, pomoč tistim skupinam v družbi, ki jim grozi socialna izključenost.
Strategija razvoja socialnega podjetništva v Republiki Hrvaški za obdobje od 2015. storite 2020. socialno podjetništvo definiramo kot poslovanje, ki temelji na socialnih načelih, okoljska in gospodarska trajnost, kjer se ustvarjeni dobiček/presežek prihodkov v celoti ali v veliki meri investira v korist skupnosti.

V prostorih Zveze veteranov 4. Gardijske brigade (Ruđer Bošković 25) v Splitu, 2. Marec 2023. godine, je potekal šesti in zadnji strukturirani dialog "Zdravstveno varstvo veteranov v Republiki Hrvaški" v okviru projekta "Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto življenja veteranske populacije - smernice za prihodnost", poročali v okviru razpisa za oddajo projektnih predlogov "Tematska omrežja za družbeno-ekonomski razvoj", sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Organizator omenjenega dogodka je Zveza združenj veteranov hrvaških gardijskih postrojev v sodelovanju s projektnima partnerjema - Zvezo združenj hrvaških veteranov zdravljenih od posttravmatske stresne motnje Republike Hrvaške in Zvezo veteranov 4. Gardijske brigade. V imenu organizatorjev je prisotne pozdravil Siniša Troha, predsednik Zveze združenj veteranov hrvaške garde, Dušan Rogulja, član predsedstva Zveze združenj hrvaških veteranov posttravmatske stresne motnje RH in Borislav Lapenda, predsednik Zveze veteranov 4. Gardijske brigade. Pred Ministrstvom za hrvaške veterane so nagovorili prim. dr. sc. Kornelija Brkić, dr.sve.med, predstavniki županije pa so bili podžupani, Stipe Čogelja in načelnik upravnega oddelka za hrvaške veterane g, civilne zaščite in človekovih pravic Splitsko-dalmatinske županije, dipl. ing. Damir Gabrić. V imenu Nacionalne fundacije za razvoj civilne družbe, Sodelovala je Anamarija Dobranić, vodja oddelka za selekcijo operacij, Filip Stanković, sodelavec za IKT in Domagoj Pavelić, sodelavec za produkcijo vsebin. Splošne informacije o projektu, udeležencev, strateške cilje in izvedene aktivnosti je predstavila vodja Ida Maček.
Predlog smernic za razvoj javnih politik na temo "Zdravstveno varstvo hrvaških veteranov", na podlagi raziskav in izkušenj s terena, je predstavila svetovalka tematske mreže za zdravje, mag. s. teh Stanko Šincek, poudarjanje pomena preventivnih ukrepov, zdravljenje in paliativna medicina. Emilija Hlišć, magistrica psihologije, je nadaljevala smernice s temo »Pomen socialne participacije hrvaških veteranov na ravni kakovosti življenja« in navedla, da sta socialna participacija in vključenost pomembna vidika življenja, ki sta povezana z občutki kohezijo in uporabnost ter močno vplivajo na njeno kakovost..
Koordinatorka razvoja smernic in magistrica psihologije, Ivana Maslov, podala je predloge smernic na temo dialoga, nastala na podlagi javnomnenjske raziskave v okviru projekta, povezanih z zdravstvenim stanjem hrvaških veteranov in zdravstvenim varstvom v Republiki Hrvaški s poudarkom na tem, kako ga izboljšati.
O posttravmatski stresni motnji je predaval specialist psihiater, dr. s, Anđelko Beg in dipl. psiholog Trpimir Jurić predstavil definicijo, anamnezo in klinično sliko bolezni, za katero trpi veliko pripadnikov ciljne populacije. Prisotni so bili seznanjeni tudi s kriteriji za postavitev diagnoze, diagnostične lastnosti, dejavniki tveganja in napovedi ter načini samega zdravljenja, medtem ko je specialist psihiater, dr. s. Mariano Kaliterna je predstavil zdravstveno varstvo znotraj in izven standarda prava iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tudi nadaljevanje medicinske rehabilitacije in oprostitev udeležbe pri stroških zdravstvenega varstva iz obveznega zavarovanja hrvaških veteranov.
Projekt UP.04.2.1.06.0004 "Analizo socialnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije - smernice za prihodnost" je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.. Obdobje izvajanja je 28. 10. 2020. - 28. 10. 2023., ter skupno vrednost projekta in višino EU sofinanciranja 476.577,83 evrov. Nosilec projekta je Zveza združenj veteranov hrvaške garde, ki skupaj s partnerji iz civilne družbe in znanstvene skupnosti izvaja projekt z namenom prispevanja h kakovosti življenja hrvaških veteranov in žrtev domovinske vojne.

Na hrvaški katoliški univerzi, 2. Februar 2023. potekal peti strukturirani dialog Veteranske tematske mreže, na tem "Hrvaško javno mnenje o veteranih - slike, ustvarjene skozi medije".  V imenu organizatorjev je prof. dr. sc. Željko Tanjić, rektor Hrvaške katoliške univerze, Siniša Troha, predsednik Zveze združenj veteranov hrvaške garde, Siniša Vinković, podpredsednik Združenja veteranov domovinske vojne INA-Naftaplina ”PET” te Lina Lena Soukup, Vodja samostojnega sektorja za strateško načrtovanje in EU projekte Ministrstva za hrvaške veterane. Splošne informacije o projektu in njegovi izvedbi je predstavila njegova vodja Ida Maček, poudarja pomen vzpostavitve sodelovanja z akademsko skupnostjo, skozi katere so bile zgrajene nove, torej poglabljanje obstoječih, pristojnosti, znanja in veščin v organizacijah civilne družbe. Rezultati raziskave z naslovom "Analiza medijev hrvaških veteranov v obdobju od 2010. storite 2020. leta" je predstavila izr. dr. sc. Mateja Plenković, ki ga je izvedla z ekipo štirih znanstvenikov z Oddelka za sociologijo Hrvaške katoliške univerze – dr. sc. Miriam Mary Brgles (vodja raziskave), prof. dr. sc. Gordan Črpić, prof. dr. sc. Roko Mišetić in asist. dr. sc- Josip Ježovita in izr. prof. dr. sc. Ivan Balabanić z Oddelka za sociologijo Fakultete za kroatistiko. Splošni cilj raziskave je bil pridobiti vpogled v vzorce medijskega poročanja o hrvaških veteranih. Raziskava je potekala med 2021. jaz 2022. godine. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize, raziskava pa zajema obdobje od 1. januar 2010. leto do 31. December 2020. godine. Vsebine so bile objavljene v petih tiskanih medijih in na enajstih spletnih portalih. Enota analize je bilo medijsko poročilo, v katerem so hrvaški veterani glavna vsebinska tema. Skupaj je bil analiziran 11849 medijskih priloga, najpogostejši tipi analiziranih člankov pa so novice in poročila s terena. Prvi rezultati raziskave bodo objavljeni v znanstvenem članku v revijiMediji, Kultura in odnosi z javnostmi. Antun Plenković, univerzitetna specialistka politologije z Inštituta za družbene vede Ivo Pilar, predstavil je rezultate znanstvenih raziskav "Raziskava javnega mnenja o veteranski populaciji na priročnem vzorcu".
-Razpoloženje javnosti do vojnih veteranov je v mnogih primerih disonantno. Po eni strani, so spoštovani, obravnavani kot junaki in dragoceni člani družbe, s druge marginalizirane. Zato tudi stigmatizacija ni redka. Rezultati raziskave kažejo, da je zadovoljstvo veteranov z osebnim življenjem kljub velikim zunanjim obremenitvam visoko. Sklepamo lahko, da ima to zadovoljstvo zadosten kompenzacijski učinek glede na delovanje družbenih in institucionalnih dejavnikov, ki povzročajo nezadovoljstvo veteranov.. Vendar to ne velja za celotno populacijo. Čeprav v manjšem odstotku, pri mnogih veteranih manjka kompenzacijski učinek iz osebnega življenja, zato ostajajo brez podpore na osebni in institucionalni ravni. To bistveno poruši njihove odnose z okoljem in vpliva na njihovo osebno in socialno disfunkcionalnost, je dejal Plenković. Magistrica psihologije in koordinatorka razvoja smernic, Ivana Maslov, ob predstavitvi smernic je izpostavila, da lahko s povečanjem nestereotipnih predstav o hrvaških veteranih omilimo učinek negativnih stereotipnih predstav, zato je potrebna finančna in organizacijska podpora za projekte, ki bodo ozaveščali o večdimenzionalnosti in pomenu veteranov med vsemi državljani Republike Hrvaške, ne glede na politično usmeritev in stališča.. Preko medijev, ampak tudi znotraj šolskega sistema, treba je zgraditi realno sliko hrvaških veteranov kot častnih borcev, ki so omogočili nastanek svobodne Republike Hrvaške, in večina jih je še danes aktivnih v boju za ohranitev narodne identitete in izboljšanje življenjskih pogojev vseh državljanov, in posebej občutljive družbene skupine.
Pogled na to temo je predstavila tudi mag, nekdanji veteran in pobudnik sodelovanja med veteranskimi društvi in ​​akademsko skupnostjo, Sandra Šučurović. Omenila je podobo hrvaških veteranov in domovinske vojne v medijih ter kako ta vpliva na njihovo čustveno stanje in kakovost življenja.
Pred začetkom razprave, Zbrane je nagovoril Mario Filipi, Hrvaški vojni invalid in veteran ter avtor knjig "Nikola Tesla pod pajčevino" in "Na vzhodnem pragu domovine", ki govori o številnih junakih domovinske vojne, to, na žalost, danes niso nikjer omenjeni niti javnost ne pozna njihovih žrtev.
Projekt UP.04.2.1.06.0004 "Analizo socialnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije - smernice za prihodnost" je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.. Obdobje izvajanja je 28. 10. 2020. - 28. 10. 2023., ter skupno vrednost projekta in višino EU sofinanciranja 476.577,83 evrov. Nosilec projekta je Zveza združenj veteranov hrvaške garde, ki skupaj s partnerji iz civilne družbe in znanstvene skupnosti izvaja projekt z namenom prispevanja h kakovosti življenja hrvaških veteranov in žrtev domovinske vojne.

Dana 22. December 2022. godine, na Trgu žrtev fašizma 1 v Zagrebu v 17:00 jaz 17:30 ure, v sodelovanju s projektnim partnerjem Združenjem specialne policije iz domovinske vojne Republike Hrvaške, v okviru projekta Analiza socialnih dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto življenja veteranov, je potekala predstavitev predlogov usmeritev za razvoj javnih politik na temo veteranske delovne aktivnosti in vključevanja v socialno podjetništvo ter zdravstvenega varstva hrvaških veteranov. prebivalstvo - smernice za prihodnost, ki ga je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Smernice so nastale na podlagi strokovnih raziskav, ciljni skupini pa sta jih predstavila zunanji sodelavec za socialno podjetništvo Alen Halilović mag.oec in svetovalec tematske mreže za zdravje Stanko Šincek mag.med.teh.. Poleg ciljne populacije, Hrvaški veterani, predstavitve so se udeležili poslanec g. Damir Habijan ter predstavniki ministrstva za hrvaške veterane in mesta Zagreb. Po predstavitvi usmeritev je sledil primeren sprejem, ki se ga je udeležil minister za obrambo, dr. sc. Mario Banožić. Po pozdravnem nagovoru predsednika Zveze združenj veteranov hrvaških gardistov g, Siniša Troha in uvodni nagovor vodje projekta Ide Maček, prisotne sta nagovorila Stanko Šincek, mag.med.techn., in mag.oec. Alen Halilović, predstavitev predlogov smernic. Na koncu, z vidika zakonodajnega okvira je predstavil Damir Habijan, dipl. Med predstavitvijo so udeleženci spoznali prednosti in slabosti socialnega podjetništva, kot tudi razlike v odnosu do tradicionalnega podjetništva. Gre za obliko podjetništva, ki predstavlja vrsto poslovanja, ki ga vodijo predvsem družbeni cilji in ustvarjanje pozitivnega družbenega in okoljskega vpliva ter pomembno prispeva k doseganju strateških ciljev., zlasti socialna kohezija, boj proti revščini in večjo zaposlenost, ustvarjanje novih izdelkov, ohranjanje virov, vrednotenje dediščine in biotske raznovrstnosti ter izboljšanje kakovosti življenja s poslovanjem za družbeno blaginjo. Gre za koncept, ki poganja ustvarjanje ekonomske in družbene vrednosti skozi konstrukcijo družbenih sprememb, ki zadovoljujejo potrebe in ponujajo zaposlitev težje zaposljivih in marginaliziranih družbenih kategorij.. Za razliko od tradicionalnega podjetništva, dobiček, ustvarjen s tovrstnim podjetniškim modelom, se reinvestira z vlaganjem v skupnost ali pa se porabi za izvajanje drugih programov in ciljev, ki prispevajo k izboljšanju življenjskih razmer., varstvo okolja in trajnostni razvoj. Še isti dan, potekala predstavitev predloga smernic na temo zdravstvenega varstva hrvaških veteranov. Velik poudarek je bil dan področju, ki obravnava zdravstveno problematiko ciljne populacije, glede na visoko obolevnost in umrljivost hrvaških veteranov., da bi jih motivirali za redne sistematske preglede in razumeli pomen psihosocialnega zdravja. Prisotni so bili seznanjeni z rezultati strokovnih raziskav, na podlagi katerih so bile oblikovane smernice. Kažejo na pomen ohranjanja in izboljšanja duševnega zdravja in psiholoških dejavnikov za izboljšanje splošne kakovosti življenja posameznikov in na koncu ustvarjanje srečnejše in funkcionalnejše družbe kot celote..