mesec: Junij 2022

V Kulturno informativnem centru Gospić, 27. Junij 2022. godine, potekal tretji strukturirani dialog Veteranske tematske mreže, na temo »Komunikacija veteranov z odločevalci v Republiki Hrvaški – primeri dobre prakse iz ZDA«. Strukturirani dialogi potekajo v okviru projekta Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije. – smernice za naprej, financiran iz Evropskega socialnega sklada, nosilec pa je Zveza združenj veteranov hrvaških gardijskih postrojev. Veterani so vključeni v Tematsko mrežo 13 organizacija civilne družbe, predvsem združenje veteranov iz domovinske vojne, skupaj s sedmimi novopridruženimi članicami ter Univerzo v Zadru in Inštitutom za družbene vede Ivo Pilar. Namen strukturiranega dialoga je podati smernice za izboljšanje kakovosti življenja veteranske populacije, narejeno na podlagi javnomnenjskih raziskav in znanstvenih raziskav. Po pozdravnih besedah ​​predsednika Zveze vojnih veteranov g 9. gbr. Vukov Antonija Šebalj in predsednik Zveze združenj veteranov hrvaških gardistov Željko Dragašević, splošne informacije o projektu in njegovi izvedbi je predstavila vodja projekta Ida Maček. Cilj projekta je dvig kakovosti življenja hrvaških veteranov in žrtev domovinske vojne, in rezultati šestih znanstvenih raziskav, šest javnomnenjskih raziskav in več znanstvenih in strokovnih člankov bodo vodilo za razvoj javnih politik, ki bodo v okviru strukturiranih dialogov predstavljeni pristojnim institucijam in analizirani v kontekstu družbenega vpliva. Lara Buljan Gudelj je predstavila rezultate javnomnenjske raziskave in delila izkušnje iz Velike Britanije, pri čemer ne poskuša le pomagati veteranom, temveč maksimirati in uporabiti njihov potencial za pomoč družbi. Britanci cenijo svoje vojne veterane, razumeti raznolikost njihovih izkušenj ter podpirati njihovo zaposlitev in nadaljevanje kariere v civilni družbi. Njihov zgled je vodilo tudi za Hrvaško, je izpostavil Buljan Gudelj. Dr. sc. Igor Mikloušić z Inštituta za družbene vede Iva Pilarja je predstavil rezultate znanstvene raziskave »Kohezija med veterani in učinkovitost komunikacije z odločevalci«..
– Povezanost med veterani je lahko tako velika, da se nekateri počutijo bližje svojim tovarišem kot družinskim članom.. Vojne izkušnje in posebnosti življenjske zgodovine jih delajo edinstveno skupino v smislu medsebojne povezanosti znotraj same populacije, na drugi strani pa je prisoten trend stigmatizacije in marginalizacije s strani dela prebivalstva, ki nima enakih ali podobnih vojnih izkušenj.. Skozi pogovor z veterani se je pokazalo, da obstajajo težave pri komuniciranju s posamezniki oziroma nekaterimi javnimi službami, in če se vzpostavi zaupanje, potem lahko vidite, kako tudi po 30 leta ni izgubil občutka odgovornosti do skupnosti, je dejal Mikloušić.
prof. dr. sc. Zlatko Begonja z Univerze v Zadru je primerjal ameriške in hrvaške vojne veterane, med katerimi je največja razlika ta, da so hrvaški veterani večinoma sodelovali v obrambno osvobodilni vojni, medtem ko so ameriški veterani kot vojaki sodelovali pri »širjenju demokracije« po svetu. Kljub, državljani ali vlada ne dvomijo o patriotizmu ameriških veteranov, ali je takrat demokratka ali republikanka. Na Hrvaškem so polemike predvsem ideološke narave, ker mnoge strukture niso obžalovale Jugoslavije, zato so se distancirale od veteranov, ki so najbolj zaslužni za hrvaško osamosvojitev, je poudaril Begonja. Ličko-senjski župan Ernest Petry se je zahvalil organizatorjem za prihod na območje nekdanjega liškega bojišča, kjer se je branila Hrvaška. Lokalna oblast dela vse, da bi veterani imeli dostojen prostor, kjer bi se lahko poklonili svojim padlim tovarišem, poskrbljeno pa je tudi za njihovo delovanje v vsakdanjem življenju. Antun Berljak, član Združenja specialnih enot policije Roda Varaždin, ki že vrsto let aktivno promovira veteransko skupnost in vse njene pozitivne vidike, Povedal je, da lahko iz svojega primera pove, da veteranska društva nikoli niso naletela na zaprta vrata in da se morajo veterani aktivirati in ustvarjati projekte, ki bodo izboljšali kakovost življenja. Strukturirani dialog v Gospiću je bil tretji v nizu, po preživetih v Vinkovcih in Zadru, do konca projekta pa bo potekala v Varaždinu, Zagrebu in Splitu. Obravnavane teme so komunikacija veteranov z odločevalci v Republiki Hrvaški, delajo (ne)dejavnost veteranov in vključevanje v socialno podjetništvo, javno mnenje in zdravstveno varstvo veteranov v Republiki Hrvaški.

»Vojni turizem v Republiki Hrvaški – potencial za izboljšanje ponudbe in možnost zaposlovanja veteranov« je ime strukturiranega dialoga, ki je del projekta »Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije – smernice za prihodnost" 18. Maj 2022. potekalo na Univerzi v Zadru.   Udeležence je pozdravil rektor Univerze v Zadru prof. dr. sc. Dijana Vican je povedala, da so se veterani odlikovali v domovinski vojni, in zdaj je nov čas, v katerem se njihova integriteta ohranja z zaposlitvijo, podjetnost in ustvarjalni prispevek.
– Vojaško prebivalstvo je obremenjeno s številnimi težavami, predvsem ideološki predsodki o domnevno nezasluženih privilegijih. Ta projekt naj bi privedel do tega, da bodo veterani nesporen del hrvaške družbe, je izpostavil predstavnik Univerze v Zadru v projektu izr. prof. dr . sc. Zlatko Begonja.
Predsednica Zveze društev turističnih vodnikov Hrvaške Kristina Nuić Prka je izpostavila, kako 100% tuje goste vprašal, kaj se je dogajalo v domovinski vojni in predstavil uspešno turistično ponudbo vojaškega turizma v svetu kot potrjen potencial za razvoj te oblike selektivnega turizma.. Lastnik turistične agencije "I Travel" in turistični vodnik Ivica Škriljevečki je predstavil "Zadar War Tour". Začetek poti je v mestu, v kateri je vidna škoda iz domovinske vojne, ponekod pa rimsko in beneško obzidje skupaj, ter poznoantično in srednjeveško obzidje, kar govori o tem, da se je Zadar v svoji zgodovini vedno moral braniti. Nadaljuje se proti bunkerju na Vidikovcu, od koder je razgled na celotno mesto, in nato proti Zemuniku, Križ, s katerega je bil obstreljen Zadar, Na Dračevac s tamkaj ustavljenim tankom... Odvisno od interesa, izlet lahko podaljšamo do Škabrnje, Masleniški most, Zrmanja, nekdanje baze v Šepurinah, kar je velik neizkoriščen potencial. Zoran Maras, častni predsednik Združenja specialne policije iz domovinske vojne Republike Hrvaške, je analiziral vojni turizem v Republiki Hrvaški s posebnim poudarkom na Velebitu., in predstavil idejo o prenočiščih na prvi liniji nekdanjega bojišča, ki bi lahko bile hkrati točke za ekipe HGSS v reševalnih akcijah. Z razvojem vojnega turizma, Ivana Maslov, koordinatorka razvoja smernic, je poudarila, turistična ponudba se krepi, pozitivno vpliva na gospodarstvo, psihosocialno dobro počutje veteranov in njihovih družinskih članov z vključevanjem v načrtovanje in izvajanje dejavnosti vojnega turizma. Prav tako, ohranja se pozitivna podoba domovinske vojne, ozavešča javnost o pomembnih zgodovinskih dogodkih, njihove vzroke in posledice.
– Vsebina mora biti privlačna za turiste, s privlačno in interaktivno vsebino, pristna doživetja udeležencev, pripovedovanjem zgodb, z uporabo tehnoloških pripomočkov. Veterane je treba vključiti že v načrtovanje in oblikovanje vojne turistične ponudbe, da bi v celotno zgodbo vnesli pristno izkušnjo in znanje o domovinski vojni., vojaških operacij in ključnih vojnih dogodkov. Vojne zgodbe in pričevanja veteranov vnašajo v vsebine vojnega turizma izobraževalno in čustveno komponento, in prav to išče današnji turistični potrošnik, je poudaril Maslov. Po predstavitvi, prisoten,  med katerimi so bili tudi predstavniki ministrstva za hrvaške veterane, Mesto Zadar, Zadarska županija, Regionalni urad Hrvaškega zavoda za zaposlovanje Zadar in Turistična skupnost mesta Zadar, skozi razpravo podali konstruktivne predloge za razvoj projekta.
– Prepričan sem, da strateški dokumenti, ki bodo izhajali iz tega projekta, in potem, verjamem, sprejeti s strani oblikovalcev politik in implementirati v obstoječo zakonodajo in strateške cilje ,  močno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja veteranske populacije v hrvaški družbi - kar je tudi strateški cilj tega projekta, je izpostavila vodja projekta Ida Maček.