Projekt »Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije- smernice za prihodnost"

Dana 9. julij 2022. v oddaji "Veterani mira", ki se predvaja na prvem programu Hrvaške radiotelevizije, je gostoval vodja projekta "Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto življenja veteranske populacije".- smernice za naprej« Ida Maček, v okviru katerega je javnosti podrobneje predstavila cilje in aktivnosti omenjenega projekta. Na samem začetku, je na kratko opisala potek prijave na natečaj »Tematska omrežja za družbeni in gospodarski razvoj (ter spodbujanje socialnega dialoga v kontekstu izboljšanja delovnih pogojev)v okviru katerega se projekt izvaja, kot tudi oblikovanje tematske mreže, ki jo sestavljajo javni, gospodarski in civilni sektor ter akademska skupnost, kar je bil eden od osnovnih pogojev za prijavo na razpis. Ob tem je bil poudarjen namen projekta, in ki se nanaša na spodbujanje medsektorskega sodelovanja prek javnih, profitnega in neprofitnega sektorja, da bi s skupnimi močmi izboljšali kakovost življenja veteranske populacije. Nadalje, opisan je način izbire tem znanstvenoraziskovalnega dela, vključenega v projekt, in ki so bile na podlagi predjavnomnenjske raziskave, opravljene dne 1.500 anketirancev v šestih okrožjih. Ker se nekatere teme nanašajo na socialno podjetništvo in zdravstveno varstvo hrvaških veteranov, dotaknil tudi izsledkov dosedanje raziskave, ki kažejo na visok odstotek skoraj 80% veterani, ki preko civilnodružbenih organizacij izrazijo interes za vključitev v projekte socialnega podjetništva, Izpostavljeni so bili tudi že izvedeni projekti Zveze veteranov hrvaških gardijskih postrojev, s katerimi se poudarja potreba veteranov, da so še naprej koristni v družbi s svojim prostovoljnim vključevanjem v dejavnosti in storitve pomoči svojim borcem in drugim najbolj potrebnim skupinam. je viden.. Potem, predstavljena je bila tudi širitev tematske mreže z nenehnim povečevanjem števila vključenih veteranskih društev od začetka projekta, in priložnosti, ki so prek tematskih mrež zagotovljene vključenim veteranskim združenjem, s tem pa seveda tudi njihovo članstvo, med katerim so hrvaški veterani. Tematska mreža tako zagotavlja logistične in organizacijske zmogljivosti, ki vključuje možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči, brezplačno psihološko pomoč, udeležba na delavnicah, ki omogočajo izobraževanje o relevantnih temah, pridobivanje informacij o prihodnjih razpisih in podobno. Vodja projekta je opozoril tudi na nujnost večje javne promocije pozitivnega delovanja veteranskih društev v družbi in predstavitve njihovih projektov., med katerim je izpostavila pohvale vredno dejstvo, da od 12 sprva vključeval partnerska veteranska društva, devet jih je samostojno kandidiralo za EU projekte. Kar zadeva javnost in medije, rezultati ankete so bili predstavljeni v okviru raziskave javnega mnenja o tem, kako javnost dojema prikazovanje veteranov v medijih, in pokazali so, da veliko število anketirancev meni, da so bili veterani v medijih večinoma prikazani negativno. Da pa bi na podlagi znanstvenih izsledkov na omenjeno temo dobili natančno sliko, Hrvaška katoliška univerza (akademski partner na projektu) opravil podrobno znanstveno analizo člankov, ki so se v zadnjih letih pojavili v tisku in na spletnih portalih 10 leto, rezultati pa bodo na voljo v začetku prihodnjega leta. Omenjeno je bilo, da so žal tudi sami veterani, glede na rezultate ankete, v večjem odstotku nezadovoljni s percepcijo družbe o njih, na katerega naj bi vplivali z razvojem smernic v okviru projekta, ki bodo vplivale na javne politike in strateške dokumente, povezane s problematiko veteranske populacije. Poudarjeno je bilo tudi, da je treba veterane aktivno vključevati v socialno problematiko, jih seznaniti več o socialnem podjetništvu, spodbujati k prijavi na projekte in delovanju v veteranskih društvih – vse, kar ta projekt poskuša doseči. Prav tako, Izpostavljeno je bilo, da je izjemno pomembno, da se dostop do psihosocialnih programov v enakem obsegu omogoči družinskim članom hrvaških veteranov., saj so pogosto žrtve sekundarne travmatizacije. Vključno, se je na kratko osredotočil na do sedaj obravnavane teme, ki se nanašajo na družine veteranov, možnost razvoja vojnega turizma (v sklopu katerega se odpira možnost zaposlovanja veteranov kot turističnih vodnikov), in kohezija v veteranski populaciji ter komunikacija z odločevalci, s primeri dobre prakse iz ZDA. Prav tako, navedene so tudi teme, ki bodo predstavljene skozi naslednje strukturirane dialoge, in ki vključujejo medijsko pokritost, povezava med brezposelnostjo in posttravmatsko stresno motnjo ter socialno podjetništvo.