Kategorija: Obvestilo

Konec oktobra je v okviru projekta Psihološko opolnomočenje veteranov PTSD in njihovih družinskih članov potekala duhovna obnova članov Skupnosti.. Organizirano je bilo romanje v Međugorje in veseli smo, da je bila udeležba udeležencev že tradicionalno velika in da se je ponovno iskalo mesto višje na avtobusu.. To je pokazatelj, da so hrvaški veterani in njihovi družinski člani zelo željni tovrstnih aktivnosti.

V Županijski palači v Varaždinu je potekal četrti strukturirani dialog Veteranske tematske mreže, na njem "Svet (ne) aktivnost hrvaških veteranov in vključevanje v socialno podjetništvo« Strukturirani dialogi potekajo v okviru projekta »Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije« – smernice za prihodnost«, ki ga je sofinancirala Evropska unija v okviru Evropskega socialnega sklada, in nosilec je Zveza združenj veteranov hrvaških gardističnih postrojev skupaj s partnerji iz civilne družbe in akademske skupnosti.. Današnji dogodek je gostilo partnersko društvo Specialna policijska enota RODA, in organizator Antun Berljak, nekdanji veteran, ki je s svojim zgledom pokazal, kako lahko spreminjamo naše družbeno okolje na bolje, saj s kakovostnim delovanjem na lokalni ravni, vplivamo tudi na pozitivne spremembe v družbi kot celoti. Prisotne je uvodoma pozdravil Dražen Vitez, predsednik Društva SJP »Roda«, nato predsednik Županijske skupščine dr. Josip Križanić kot tudi podžupan Varaždina Miroslav Marković. Splošne informacije o projektu in njegovi izvedbi je predstavila vodja projekta Ida Maček. Namen projekta je prispevati h kakovosti življenja hrvaških veteranov in žrtev domovinske vojne. Aktivnosti vključujejo vzpostavitev tematske mreže, raziskava javnega mnenja, šest znanstvenih raziskav in nastanek več znanstvenih in strokovnih člankov. Rezultati projekta so smernice za razvoj javnih politik, ki so predstavljene odločevalcem v šestih strukturiranih dialogih, ki so organizirani v drugem mestu z namenom doseganja regionalne enakosti vključevanja v proces oblikovanja javnih politik.. S sodelovanjem organizirane civilne družbe z akademsko skupnostjo in znanstvenoraziskovalnimi institucijami so se zgradile nove, torej poglabljanje obstoječih, pristojnosti, znanje in veščine v civilnodružbenih organizacijah, ki so tako postale kompetentne za kakovosten prenos družbenih potreb v strokovne analize, ki temeljijo na argumentih in dokazih, s katerimi se lahko zavzemajo za izboljšanje javnih politik na različnih področjih družbenega in gospodarskega razvoja.. Znanstveni in strokovni sodelavci na projektu dr. Nenad Pokos z Inštituta za družbene vede Iva Pilarja, mag. oec. Alen Halilović in mag. psih. Ivana Maslov je skupaj prišla do zaključka, da so veteranske zadruge in društva prepoznane kot ena ključnih organizacij, ki lahko aktivno prispevajo k razvoju družbenih inovacij, ki bodo neposredno vplivale na zaposlovanje ranljivih skupin, kamor sodijo hrvaški veterani in domovinske žrtve. Vojna. Eden ključnih predlogov je preoblikovanje veteranskih zadrug v socialna podjetja, kar bo priložnost za trajnostno poslovanje, možnost zaposlovanja mladih kadrov in reinvestiranja dobička v razvoj lokalne skupnosti z namenom zagotavljanja enakih možnosti hrvaškim veteranom in žrtvam domovinske vojne ter njihovim družinskim članom. Največja ovira pri poslovanju socialnih podjetnikov je pomanjkanje finančnega kapitala, ampak tudi pomanjkanje poslovnih veščin socialnih podjetnikov in nizka prepoznavnost socialnega podjetništva v javnosti, pa tudi nezavedanje socialnega podjetništva kot posla, ki poleg ekonomske ustvarja še dodatno družbeno vrednost (zaposlovanje ranljivih skupin, zagotavljanje socialnih storitev, ekološka trajnost). Rešitev tega problema je mogoče videti v razvoju mreže podpornih služb (isto se lahko izvaja preko tematskih mrež, ki delujejo s ciljno skupino hrvaških veteranov in žrtev domovinske vojne ter njihovih družinskih članov) ki lahko zagotovi potrebne informacije, omogočajo izobraževanje in ustvarjanje potrebnih veščin ter izmenjavo izkušenj dobre prakse. Predlaga se tudi oblikovanje posebnih razvojnih skladov kot posebnih virov financiranja. Svoje mnenje o temi je povedal Stjepan Horvat, podjetnik veteran, ki zaposluje hrvaške veterane, nato Mirjana Jerebić- predstavnica mestnega društva Rdečega križa Ludbreg in Branka Šaško - direktorica regionalne pisarne HZZ Varaždin. Organizatorji se še enkrat zahvaljujejo vsem hrvaškim veteranom z območja Varaždinske županije, ki so si vzeli čas za sodelovanje v anketnih raziskavah in fokusnih skupinah ter z lastnimi relevantnimi predlogi izrazili svoje mnenje o pripravljenih smernicah..

Na dan otvoritve 18. športne igre v Kraljevici, Scott Cove, je potekalo predavanje na temo "Telesna aktivnost v prevenciji bolezni hrvaških veteranov in njihovih družinskih članov" pod vodstvom prof., Magister znanosti, predavateljica, pedagog in znanstvenik Allen Bartoš. Predstavitve so se udeležili hrvaški veterani, ki so bili tudi tekmovalci v športnih igrah. Profesor Bartoš je v svojem referatu osvetlil povojno obdobje in vpliv vojne na človeka, nato nadaljujemo s študijami in analizami o pomenu telesne dejavnosti pri preprečevanju bolezni. Tovrstna izobraževalna predavanja predstavljajo pomemben člen pri preprečevanju številnih bolezni, anksioznih stanj in nudijo podporo pri zdravljenju in soočanju s povojnimi dogodki in težavami, s katerimi se vsakodnevno srečujejo hrvaški veterani in njihovi družinski člani. Po predavanju je sledil pogovor o zdravju in zdravstvenih težavah hrvaških veteranov. Potegnila se je vzporednica v zdravstvenih težavah med vojno in mirovnimi misijami, navedel primer skandinavskih držav, ki sodelujejo v mirovnih misijah. Pogovor je tekel tudi o vprašanju uveljavljanja pravic hrvaških veteranov.  

Sredinom rujna predstavnici Zajednice sudjelovali su na 79. obljetnici pobune hrvatskih i bošnjačkih vojnika protiv nacističkih časnika. Svečana komemoracija održana je na polju hrvatskih mučenika. Komemoraciji su nazočili predstavnici lokalne i pokrajinske vlasti, a predstavnici Hrvatske su bili vojna izaslanica RH u Francuskoj pukovnica Sandra Jonjić i predstavnici Zajednice hrvatskih branitelja liječenih od PTSP-a RH.

Dana 24. September 2022. leta so potekala 18. športne igre ZUHBL PTSP RH so tudi letos potekale v Uvali Scott ("Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije - smernice za prihodnost"). V njih je sodelovalo 13 Poslovalnica, ki so tekmovali v štirih disciplinah pikada, namizni tenis, šah in lokostrelstvo. Uradnega odprtja iger se je udeležil predstavnik ministra za hrvaške veterane, Otvoritev iger je bila v soboto. sc. Otvoritev iger je bila v soboto, in predstavnik župana Primorsko-goranske županije Zlatko Komadine, Zlatko Mikulec. Po primernem nagovoru gostov je otvoril državni sekretar Janović 18. športnih iger in tekmovalcem zaželel uspeh. Ob koncu tekmovanja je sledila podelitev pokalov in medalj.
Rezultati:
Šah: 1. UHBL PTSD Zagreb County; 2. UHBL PTSD Sisak-Moslavina County; 3. UHBL PTSD Krapinsko-zagorska
Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh: Zlatko Vlahović (Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh)
Pikado: 1. UHBL PTSD Zagreb County; 2. UHBL PTSD Koprivnica-Križevci; 3. Otvoritev iger je bila v soboto
Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh: Ivica Belan (Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh)
Streljanje: 1. UHBL PTSD Vukovarsko-Sirmium; 2. HBDRL PTSP Međimurje County; 3. UHBL PTSD Zagreb County
Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh: Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh (Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh)
Stolni tenis: 1. UHBL PTSD Zagreb County; 2. UHBL PTSD Vukovarsko-Sirmium: 3. UHBL PTSD Koprivnica-Križevci
Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh: Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh (Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh)
Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh 18. športnih iger ZUHBL PTSP RH je UHBL PTSP Zagrebške županije.
Janovič je otvoril igre in tekmovalcem zaželel uspeh.

Minister Medved je podprl organizacijo letošnje konference in dejal, da je dobra priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj o aktualni veteranski problematiki.. Podpredsednik vlade in minister za hrvaške veterane Tomo Medved s sodelavci, 17. avgusta 2022. v Ministrstvu za hrvaške veterane sestal s predsednikom Stalne komisije za evropske zadeve Svetovne veteranske federacije, Birgerom Kjerom Hansenom, predstavnik danskega združenja veteranov, Ann-Christinom Salquist, predstavniki Zveze združenj hrvaških veteranov zdravljenih zaradi PTSD in veteranov hrvaške domovinske vojne (Predsednik Tihomir Trešćec in generalni sekretar Ivica Turić) in Dražen Jožef, predstavnik Zveze društev prostovoljcev in veteranov domovinske vojne. Na sestanku so razpravljali o organizaciji in pripravah na izvedbo konference in zasedanja Stalnega odbora za evropske zadeve pri Svetovni veteranski zvezi, ki bo letos v Zagrebu. Minister Medved je podprl organizacijo letošnje konference in dejal, da je to dobra priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj o aktualni veteranski problematiki ter priložnost, da Republika Hrvaška pokaže svoje izkušnje pri delu z veterani in njihovimi združenji., s poudarkom na hrvaškem modelu iskanja pogrešanih oseb, pomoč veteranom pri izzivih soočanja s posledicami pandemije in potresa ter modeli za ohranjanje zdravja hrvaških veteranov in njihovo rehabilitacijo. Birger Kjer Hansen se je ministru Medvedu zahvalila za podporo in za prepoznavanje pomena tega projekta.

Dana 9. julij 2022. v oddaji "Veterani mira", ki se predvaja na prvem programu Hrvaške radiotelevizije, je gostoval vodja projekta "Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto življenja veteranske populacije".- smernice za naprej« Ida Maček, v okviru katerega je javnosti podrobneje predstavila cilje in aktivnosti omenjenega projekta. Na samem začetku, je na kratko opisala potek prijave na natečaj »Tematska omrežja za družbeni in gospodarski razvoj (ter spodbujanje socialnega dialoga v kontekstu izboljšanja delovnih pogojev)v okviru katerega se projekt izvaja, kot tudi oblikovanje tematske mreže, ki jo sestavljajo javni, gospodarski in civilni sektor ter akademska skupnost, kar je bil eden od osnovnih pogojev za prijavo na razpis. Ob tem je bil poudarjen namen projekta, in ki se nanaša na spodbujanje medsektorskega sodelovanja prek javnih, profitnega in neprofitnega sektorja, da bi s skupnimi močmi izboljšali kakovost življenja veteranske populacije. Nadalje, opisan je način izbire tem znanstvenoraziskovalnega dela, vključenega v projekt, in ki so bile na podlagi predjavnomnenjske raziskave, opravljene dne 1.500 anketirancev v šestih okrožjih. Ker se nekatere teme nanašajo na socialno podjetništvo in zdravstveno varstvo hrvaških veteranov, dotaknil tudi izsledkov dosedanje raziskave, ki kažejo na visok odstotek skoraj 80% veterani, ki preko civilnodružbenih organizacij izrazijo interes za vključitev v projekte socialnega podjetništva, Izpostavljeni so bili tudi že izvedeni projekti Zveze veteranov hrvaških gardijskih postrojev, s katerimi se poudarja potreba veteranov, da so še naprej koristni v družbi s svojim prostovoljnim vključevanjem v dejavnosti in storitve pomoči svojim borcem in drugim najbolj potrebnim skupinam. je viden.. Potem, predstavljena je bila tudi širitev tematske mreže z nenehnim povečevanjem števila vključenih veteranskih društev od začetka projekta, in priložnosti, ki so prek tematskih mrež zagotovljene vključenim veteranskim združenjem, s tem pa seveda tudi njihovo članstvo, med katerim so hrvaški veterani. Tematska mreža tako zagotavlja logistične in organizacijske zmogljivosti, ki vključuje možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči, brezplačno psihološko pomoč, udeležba na delavnicah, ki omogočajo izobraževanje o relevantnih temah, pridobivanje informacij o prihodnjih razpisih in podobno. Vodja projekta je opozoril tudi na nujnost večje javne promocije pozitivnega delovanja veteranskih društev v družbi in predstavitve njihovih projektov., med katerim je izpostavila pohvale vredno dejstvo, da od 12 sprva vključeval partnerska veteranska društva, devet jih je samostojno kandidiralo za EU projekte. Kar zadeva javnost in medije, rezultati ankete so bili predstavljeni v okviru raziskave javnega mnenja o tem, kako javnost dojema prikazovanje veteranov v medijih, in pokazali so, da veliko število anketirancev meni, da so bili veterani v medijih večinoma prikazani negativno. Da pa bi na podlagi znanstvenih izsledkov na omenjeno temo dobili natančno sliko, Hrvaška katoliška univerza (akademski partner na projektu) opravil podrobno znanstveno analizo člankov, ki so se v zadnjih letih pojavili v tisku in na spletnih portalih 10 leto, rezultati pa bodo na voljo v začetku prihodnjega leta. Omenjeno je bilo, da so žal tudi sami veterani, glede na rezultate ankete, v večjem odstotku nezadovoljni s percepcijo družbe o njih, na katerega naj bi vplivali z razvojem smernic v okviru projekta, ki bodo vplivale na javne politike in strateške dokumente, povezane s problematiko veteranske populacije. Poudarjeno je bilo tudi, da je treba veterane aktivno vključevati v socialno problematiko, jih seznaniti več o socialnem podjetništvu, spodbujati k prijavi na projekte in delovanju v veteranskih društvih – vse, kar ta projekt poskuša doseči. Prav tako, Izpostavljeno je bilo, da je izjemno pomembno, da se dostop do psihosocialnih programov v enakem obsegu omogoči družinskim članom hrvaških veteranov., saj so pogosto žrtve sekundarne travmatizacije. Vključno, se je na kratko osredotočil na do sedaj obravnavane teme, ki se nanašajo na družine veteranov, možnost razvoja vojnega turizma (v sklopu katerega se odpira možnost zaposlovanja veteranov kot turističnih vodnikov), in kohezija v veteranski populaciji ter komunikacija z odločevalci, s primeri dobre prakse iz ZDA. Prav tako, navedene so tudi teme, ki bodo predstavljene skozi naslednje strukturirane dialoge, in ki vključujejo medijsko pokritost, povezava med brezposelnostjo in posttravmatsko stresno motnjo ter socialno podjetništvo.

V Kulturno informativnem centru Gospić, 27. Junij 2022. godine, potekal tretji strukturirani dialog Veteranske tematske mreže, na temo »Komunikacija veteranov z odločevalci v Republiki Hrvaški – primeri dobre prakse iz ZDA«. Strukturirani dialogi potekajo v okviru projekta Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije. – smernice za naprej, financiran iz Evropskega socialnega sklada, nosilec pa je Zveza združenj veteranov hrvaških gardijskih postrojev. Veterani so vključeni v Tematsko mrežo 13 organizacija civilne družbe, predvsem združenje veteranov iz domovinske vojne, skupaj s sedmimi novopridruženimi članicami ter Univerzo v Zadru in Inštitutom za družbene vede Ivo Pilar. Namen strukturiranega dialoga je podati smernice za izboljšanje kakovosti življenja veteranske populacije, narejeno na podlagi javnomnenjskih raziskav in znanstvenih raziskav. Po pozdravnih besedah ​​predsednika Zveze vojnih veteranov g 9. gbr. Vukov Antonija Šebalj in predsednik Zveze združenj veteranov hrvaških gardistov Željko Dragašević, splošne informacije o projektu in njegovi izvedbi je predstavila vodja projekta Ida Maček. Cilj projekta je dvig kakovosti življenja hrvaških veteranov in žrtev domovinske vojne, in rezultati šestih znanstvenih raziskav, šest javnomnenjskih raziskav in več znanstvenih in strokovnih člankov bodo vodilo za razvoj javnih politik, ki bodo v okviru strukturiranih dialogov predstavljeni pristojnim institucijam in analizirani v kontekstu družbenega vpliva. Lara Buljan Gudelj je predstavila rezultate javnomnenjske raziskave in delila izkušnje iz Velike Britanije, pri čemer ne poskuša le pomagati veteranom, temveč maksimirati in uporabiti njihov potencial za pomoč družbi. Britanci cenijo svoje vojne veterane, razumeti raznolikost njihovih izkušenj ter podpirati njihovo zaposlitev in nadaljevanje kariere v civilni družbi. Njihov zgled je vodilo tudi za Hrvaško, je izpostavil Buljan Gudelj. Dr. sc. Igor Mikloušić z Inštituta za družbene vede Iva Pilarja je predstavil rezultate znanstvene raziskave »Kohezija med veterani in učinkovitost komunikacije z odločevalci«..
– Povezanost med veterani je lahko tako velika, da se nekateri počutijo bližje svojim tovarišem kot družinskim članom.. Vojne izkušnje in posebnosti življenjske zgodovine jih delajo edinstveno skupino v smislu medsebojne povezanosti znotraj same populacije, na drugi strani pa je prisoten trend stigmatizacije in marginalizacije s strani dela prebivalstva, ki nima enakih ali podobnih vojnih izkušenj.. Skozi pogovor z veterani se je pokazalo, da obstajajo težave pri komuniciranju s posamezniki oziroma nekaterimi javnimi službami, in če se vzpostavi zaupanje, potem lahko vidite, kako tudi po 30 leta ni izgubil občutka odgovornosti do skupnosti, je dejal Mikloušić.
prof. dr. sc. Zlatko Begonja z Univerze v Zadru je primerjal ameriške in hrvaške vojne veterane, med katerimi je največja razlika ta, da so hrvaški veterani večinoma sodelovali v obrambno osvobodilni vojni, medtem ko so ameriški veterani kot vojaki sodelovali pri »širjenju demokracije« po svetu. Kljub, državljani ali vlada ne dvomijo o patriotizmu ameriških veteranov, ali je takrat demokratka ali republikanka. Na Hrvaškem so polemike predvsem ideološke narave, ker mnoge strukture niso obžalovale Jugoslavije, zato so se distancirale od veteranov, ki so najbolj zaslužni za hrvaško osamosvojitev, je poudaril Begonja. Ličko-senjski župan Ernest Petry se je zahvalil organizatorjem za prihod na območje nekdanjega liškega bojišča, kjer se je branila Hrvaška. Lokalna oblast dela vse, da bi veterani imeli dostojen prostor, kjer bi se lahko poklonili svojim padlim tovarišem, poskrbljeno pa je tudi za njihovo delovanje v vsakdanjem življenju. Antun Berljak, član Združenja specialnih enot policije Roda Varaždin, ki že vrsto let aktivno promovira veteransko skupnost in vse njene pozitivne vidike, Povedal je, da lahko iz svojega primera pove, da veteranska društva nikoli niso naletela na zaprta vrata in da se morajo veterani aktivirati in ustvarjati projekte, ki bodo izboljšali kakovost življenja. Strukturirani dialog v Gospiću je bil tretji v nizu, po preživetih v Vinkovcih in Zadru, do konca projekta pa bo potekala v Varaždinu, Zagrebu in Splitu. Obravnavane teme so komunikacija veteranov z odločevalci v Republiki Hrvaški, delajo (ne)dejavnost veteranov in vključevanje v socialno podjetništvo, javno mnenje in zdravstveno varstvo veteranov v Republiki Hrvaški.

»Vojni turizem v Republiki Hrvaški – potencial za izboljšanje ponudbe in možnost zaposlovanja veteranov« je ime strukturiranega dialoga, ki je del projekta »Analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije – smernice za prihodnost" 18. Maj 2022. potekalo na Univerzi v Zadru.   Udeležence je pozdravil rektor Univerze v Zadru prof. dr. sc. Dijana Vican je povedala, da so se veterani odlikovali v domovinski vojni, in zdaj je nov čas, v katerem se njihova integriteta ohranja z zaposlitvijo, podjetnost in ustvarjalni prispevek.
– Vojaško prebivalstvo je obremenjeno s številnimi težavami, predvsem ideološki predsodki o domnevno nezasluženih privilegijih. Ta projekt naj bi privedel do tega, da bodo veterani nesporen del hrvaške družbe, je izpostavil predstavnik Univerze v Zadru v projektu izr. prof. dr . sc. Zlatko Begonja.
Predsednica Zveze društev turističnih vodnikov Hrvaške Kristina Nuić Prka je izpostavila, kako 100% tuje goste vprašal, kaj se je dogajalo v domovinski vojni in predstavil uspešno turistično ponudbo vojaškega turizma v svetu kot potrjen potencial za razvoj te oblike selektivnega turizma.. Lastnik turistične agencije "I Travel" in turistični vodnik Ivica Škriljevečki je predstavil "Zadar War Tour". Začetek poti je v mestu, v kateri je vidna škoda iz domovinske vojne, ponekod pa rimsko in beneško obzidje skupaj, ter poznoantično in srednjeveško obzidje, kar govori o tem, da se je Zadar v svoji zgodovini vedno moral braniti. Nadaljuje se proti bunkerju na Vidikovcu, od koder je razgled na celotno mesto, in nato proti Zemuniku, Križ, s katerega je bil obstreljen Zadar, Na Dračevac s tamkaj ustavljenim tankom... Odvisno od interesa, izlet lahko podaljšamo do Škabrnje, Masleniški most, Zrmanja, nekdanje baze v Šepurinah, kar je velik neizkoriščen potencial. Zoran Maras, častni predsednik Združenja specialne policije iz domovinske vojne Republike Hrvaške, je analiziral vojni turizem v Republiki Hrvaški s posebnim poudarkom na Velebitu., in predstavil idejo o prenočiščih na prvi liniji nekdanjega bojišča, ki bi lahko bile hkrati točke za ekipe HGSS v reševalnih akcijah. Z razvojem vojnega turizma, Ivana Maslov, koordinatorka razvoja smernic, je poudarila, turistična ponudba se krepi, pozitivno vpliva na gospodarstvo, psihosocialno dobro počutje veteranov in njihovih družinskih članov z vključevanjem v načrtovanje in izvajanje dejavnosti vojnega turizma. Prav tako, ohranja se pozitivna podoba domovinske vojne, ozavešča javnost o pomembnih zgodovinskih dogodkih, njihove vzroke in posledice.
– Vsebina mora biti privlačna za turiste, s privlačno in interaktivno vsebino, pristna doživetja udeležencev, pripovedovanjem zgodb, z uporabo tehnoloških pripomočkov. Veterane je treba vključiti že v načrtovanje in oblikovanje vojne turistične ponudbe, da bi v celotno zgodbo vnesli pristno izkušnjo in znanje o domovinski vojni., vojaških operacij in ključnih vojnih dogodkov. Vojne zgodbe in pričevanja veteranov vnašajo v vsebine vojnega turizma izobraževalno in čustveno komponento, in prav to išče današnji turistični potrošnik, je poudaril Maslov. Po predstavitvi, prisoten,  med katerimi so bili tudi predstavniki ministrstva za hrvaške veterane, Mesto Zadar, Zadarska županija, Regionalni urad Hrvaškega zavoda za zaposlovanje Zadar in Turistična skupnost mesta Zadar, skozi razpravo podali konstruktivne predloge za razvoj projekta.
– Prepričan sem, da strateški dokumenti, ki bodo izhajali iz tega projekta, in potem, verjamem, sprejeti s strani oblikovalcev politik in implementirati v obstoječo zakonodajo in strateške cilje ,  močno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja veteranske populacije v hrvaški družbi - kar je tudi strateški cilj tega projekta, je izpostavila vodja projekta Ida Maček.

Veterani lahko s svojo pristno izkušnjo prispevajo k razvoju vojnega turizma na Hrvaškem. – smernice za prihodnost" 18. Maj 2022. potekalo na Univerzi v Zadru.  Udeležence je pozdravil rektor Univerze v Zadru prof. dr. sc. Dijana Vican je povedala, da so se veterani odlikovali v domovinski vojni, in zdaj je nov čas, v katerem se njihova integriteta ohranja z zaposlitvijo, podjetnost in ustvarjalni prispevek.
– Vojaško prebivalstvo je obremenjeno s številnimi težavami, predvsem ideološki predsodki o domnevno nezasluženih privilegijih. Ta projekt naj bi privedel do tega, da bodo veterani nesporen del hrvaške družbe, je izpostavil predstavnik Univerze v Zadru v projektu izr. prof. dr . sc. Zlatko Begonja.
Predsednica Zveze društev turističnih vodnikov Hrvaške Kristina Nuić Prka je izpostavila, kako 100% tuje goste vprašal, kaj se je dogajalo v domovinski vojni in predstavil uspešno turistično ponudbo vojaškega turizma v svetu kot potrjen potencial za razvoj te oblike selektivnega turizma.. Lastnik turistične agencije "I Travel" in turistični vodnik Ivica Škriljevečki je predstavil "Zadar War Tour". Začetek poti je v mestu, v kateri je vidna škoda iz domovinske vojne, ponekod pa rimsko in beneško obzidje skupaj, ter poznoantično in srednjeveško obzidje, kar govori o tem, da se je Zadar v svoji zgodovini vedno moral braniti. Nadaljuje se proti bunkerju na Vidikovcu, od koder je razgled na celotno mesto, in nato proti Zemuniku, Križ, s katerega je bil obstreljen Zadar, Na Dračevac s tamkaj ustavljenim tankom... Odvisno od interesa, izlet lahko podaljšamo do Škabrnje, Masleniški most, Zrmanja, nekdanje baze v Šepurinah, kar je velik neizkoriščen potencial. Zoran Maras, častni predsednik Združenja specialne policije iz domovinske vojne Republike Hrvaške, je analiziral vojni turizem v Republiki Hrvaški s posebnim poudarkom na Velebitu., in predstavil idejo o prenočiščih na prvi liniji nekdanjega bojišča, ki bi lahko bile hkrati točke za ekipe HGSS v reševalnih akcijah. Z razvojem vojnega turizma, Ivana Maslov, koordinatorka razvoja smernic, je poudarila, turistična ponudba se krepi, pozitivno vpliva na gospodarstvo, psihosocialno dobro počutje veteranov in njihovih družinskih članov z vključevanjem v načrtovanje in izvajanje dejavnosti vojnega turizma. Prav tako, ohranja se pozitivna podoba domovinske vojne, ozavešča javnost o pomembnih zgodovinskih dogodkih, njihove vzroke in posledice.
– Vsebina mora biti privlačna za turiste, s privlačno in interaktivno vsebino, pristna doživetja udeležencev, pripovedovanjem zgodb, z uporabo tehnoloških pripomočkov. Veterane je treba vključiti že v načrtovanje in oblikovanje vojne turistične ponudbe, da bi v celotno zgodbo vnesli pristno izkušnjo in znanje o domovinski vojni., vojaških operacij in ključnih vojnih dogodkov. Vojne zgodbe in pričevanja veteranov vnašajo v vsebine vojnega turizma izobraževalno in čustveno komponento, in prav to išče današnji turistični potrošnik, je poudaril Maslov.

Po predstavitvi, prisoten,  med katerimi so bili tudi predstavniki ministrstva za hrvaške veterane, Mesto Zadar, Zadarska županija, Regionalni urad Hrvaškega zavoda za zaposlovanje Zadar in Turistična skupnost mesta Zadar, skozi razpravo podali konstruktivne predloge za razvoj projekta.
– Prepričan sem, da strateški dokumenti, ki bodo izhajali iz tega projekta, in potem, verjamem, sprejeti s strani oblikovalcev politik in implementirati v obstoječo zakonodajo in strateške cilje ,  močno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja veteranske populacije v hrvaški družbi - kar je tudi strateški cilj tega projekta , je izpostavila vodja projekta Ida Maček.
Projekt UP.04.2.1.06.0004 "Analizo socialnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja veteranske populacije - smernice za prihodnost" je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.. Obdobje izvajanja je 28. 10. 2020. - 28. 10. 2023., ter skupno vrednost projekta in višino EU sofinanciranja 3.590.775,69 knj. Nosilec projekta je Zveza združenj veteranov hrvaške garde, ki skupaj z Ime vašega združenja s partnerji iz civilne družbe in znanstvene skupnosti izvajajo projekt z namenom prispevanja h kakovosti življenja hrvaških veteranov in žrtev domovinske vojne.